Občinski svetnik Vido Repanšek: “Zanima me, kakšne aktivnosti izvaja občinska uprava za izgradnjo rekreacijske pešpoti ob Kamniški Bistrici od krožišča na kamniški obvoznici preko Duplice do Šmarce, kjer bi se združila s potjo v Nožicah v sosednji občini Domžale“.

Odgovor na vprašanje je pripravila Alenka Babnik, ki je pojasnila, da gradnja kolesarske steze in pešpoti ob Kamniški Bistrici, od nove povezovalne ceste do Qlandie in naprej proti Šmarci, je predvidena po posameznih odsekih. V letošnjem letu načrtujejo izgradnjo odseka do jezu pri Stolu, kasneje pa še do Qlandie. Izdelan je projekt za izvedbo, trenutno pridobivamo vodno soglasje na Agenciji RS za okolje in stavbno pravico na zemljiščih, ki so v lasti RS ter služnostno pravico na zasebnih zemljiščih po katerih poteka trasa. “Pri izvedbi moramo upoštevati tudi projekt Ministrstva za okolje in prostor za sanacijo brežin in pragov Kamniške Bistrice, ki predvideva sanacijo brežin tudi na omenjenih odsekih in je v fazi pridobivanja zemljišč. Vsekakor je zagotovitev poplavne varnosti prioritetna in dokler ta ni zagotovljena, Občina Kamnik ne more nadaljevati z gradnjo kolesarske in pešpoti na določenih odsekih“, je dodala.

Obravnavano območje (foto: printscreen google maps).

“Občinska uprava je s pomočjo KS Šmarca že večkrat opravila razgovore z lastniki zemljišč ob vodotoku v Šmarci za potrebe gradnje kolesarske in pešpoti. Zaenkrat dogovorov še nismo dosegli, vendar bomo z usklajevanji nadaljevali. Šele po pridobitvi načelnih soglasij lastnikov zemljišč bomo naročili projekte za izvedbo in druge potrebne študije”je še pojasnila Babnikova.

Vir: Svetniška vprašanja in pobude za 15. sejo Občinskega sveta Kamnik, www.kamnik.si.

Prireditve se je udeležila tudi direktorice Matične knjižnice Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir, ki je povedala, da bodo fotografije na ogled tudi v njihovi knjižnici. Ravno to, da bi ta razstava postala potujoča, pa je poleg tega, da bi mladi še več brali, največja želja knjižničarke Andreje Vukmir, ki je natečaj tudi razpisala.

Direktorice Matične knjižnice Kamnik Breda Podbrežnik Vukmir.

Šolska knjižničarka Andreje Vukmir.

Strokovna komisija je imela res naporno delo, saj je izmed toliko dobrih fotografij morala poiskati tri najboljše. Iz srednjih šol in 1. triade je bilo prispelih fotografij manj, zato je bila v teh kategorijah izbrana le po ena zmagovalna fotografija, medtem ko je bilo v 2. in 3. triadi toliko fotografij, da je bilo res težko določiti, katere so tiste tri najboljše.

Nagrajenci so:

Nagrajenci.

V 1. triadi je nagrado domov odnesel Tevž Kruhar iz OŠ Marije Vere

2. triada:
1. nagrada: Glorija Ema Glas (OŠ Dob; mentor: Samo Zadravec)
2. nagrada: Katarina Lodrant (OŠ Franja Goloba Prevalje; mentorica: Hedvika Gorenšek)
3. nagrada: Anja Koleša (OŠ Dob; mentor: Samo Zadravec)

3. triada:
1. nagrada: Maja Drolc (OŠ Šmartno pri Tuhinju; mentorica: Tina Balantič)
2. nagrada: Kim Rankovič, Vita Osterman (OŠ Dob; mentor: Samo Zadravec)
3. nagrada: Tim Medved (OŠ Artiče; mentor: Vlado Cizl)

Srednja šola:
David Sporiš (Srednja lesarska šola Škofja Loka; mentorica: Irena Leban)

Več v fotogaleriji:

Vsem dobitnikom nagrad in njihovim mentorjem iskreno čestitamo in upamo, da se na fotografskem natečaju vidimo tudi naslednje leto, ko bo postal že tradicionalen.

Članek in foto: Vanja Pušič

»Kaj naj oblečem za v šolo?« se bolj ali manj zaskrbljeno sprašujejo mlade šolarke, pa tudi šolarji, ki želijo v določenem obdobju življenja še posebej ugajati. Pogosto se zgodi, da je res kar težko izbrati med številnimi majicami, hlačami … K temu je potrebno dodati še pravo »firmo«, upoštevati modne zapovedi, pravila določenega stila in še in še.

Direktorica Medobčinskega muzeja Kamnik, mag. Zora Torkar, direktor Slovenskega šolskega muzeja mag. Stane Okoliš in avtorica razstave mag. Marjetka Balkovec Debevec.

Pa je bilo že od nekdaj tako?

Ali sploh kdaj pomislimo, da se je to isto vprašanje tudi v preteklosti kar prevečkrat pojavljalo, a je imelo povsem drugačen pomen. Izražalo je skrb, ker učenci niso imeli česa obleči za v šolo. O tem nam zgovorno priča prošnja, objavljena v Učiteljskem tovarišu leta 1876: »Pomagajte nam oblačiti revne šolarčke, ki še toliko obleke nimajo, da bi v šolo mogli.«

Predhodnik današnjega računalnika, spodaj levo – pribor za klečanje, saj so bili učenci za nagajanje in neprimerno vedenje tudi telesno kaznovani.

Tema razstave je vsakomur blizu in bolj ali manj poznana, bodisi da posameznika na kakšno oblačilo, ki ga je nosil v šoli, vežejo prav posebni spomini, bodisi je imel do oblačilnega videza povsem brezbrižen odnos. A čeprav se na obleke »vsi spoznamo«, so zgodbe o oblačilnem videzu učencev in učiteljev raznolike in večplastne.

V različnih strokah, ki se ukvarjajo s tovrstno tematiko, uporabljajo več terminov, pri tem “oblačilni videz” zajema vse, kar nosimo ali kar imamo na sebi: v ožjem pomenu besede označuje oblačila, v širšem pa še pokrivala, obuvala, dodatke, ličenje, telesno snago, nego, celo kajenje.

Učilnica v dobi Avstro-ogrske.

Obravnavo otroške in mladostniške obleke in oblačenja najdemo v različnih predstavitvah, v Slovenskem šolskem muzeju pa želimo posebej izpostaviti oblačilni videz, ki je bil in je povezan s šolo – in to z obeh strani katedra: zanima nas obleka učiteljev in obleka učencev skozi čas.

Razstavo sestavljata dva temeljna sklopa; prvi, poimenovan »Ohranile so se, da nam pripovedujejo …« prikazuje originalna oblačila učiteljev in učencev, ki jih poleg Slovenskega šolskega muzeja hranijo še drugi muzeji in zasebni zbiralci. Predstavljene so tudi ugotovitve o razvoju, zakonitostih in odnosu do oblačilne kulture v šolstvu, ki smo jih oblikovali s pomočjo pisnih in ustnih virov, pedagoške literature, šolske zakonodaje, fotografij.

Obleka učencev in učiteljic pred okoli 100 leti.

“Kamniški kotiček” – prikaz spričeval, šolskih fotografij, ročnih del iz kamniških javnih in zasebnih šol v preteklosti. Sicer ima Kamnik bogato izobraževalno tradicijo, saj je bila prva šola odprta že leta 1391.

Stara oblačila so ohranjena v skromni meri,zato so poleg originalnih oblačil predstavljeni tudi rezultati skupnega projekta rekonstrukcij oblačil s Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Dijakinje so pod vodstvom profesoric Alenke Podlogar in Karmen Klobasa raziskale, kakšna oblačila so nosili šolarji in učitelji, upodobljeni na starih šolskih fotografijah, in se jim v izdelavi, kroju, načinih šivanja in materialu poskušale čim bolj približati. Podobo nekdanjega urejanja las pa so poustvarile učenke Srednje frizerske šole Ljubljana pod vodstvom mentorice Romane Marolt. Razstavo je popestrila muzejska figura šolarja iz druge polovice 19. stoletja, delo akademske kiparke, mag. Alenke Vidrgar.

Na predstavitvi razstave so nastopili tudi odlični glasbeni in pevci iz skupine “Muzealije”.

Udeleženci odprtja razstave.

Tudi nekateri otroci so preizkusili, kako so se njihove prababice in pradedki počutili v šoli. Upamo, da bodo glede na izjemno kvaliteto razstave, tudi vodstva kamniških osnovnih šol pripeljala svoje učence na ogled te razstave.

Več utrinkov z razstave in njenega odprtja v fotogaleriji:

V prvi polfinalni tekmi, sta se pomerili ekipi ACH Zmajčkov in Calcit Volleyballa iz Kamnika. Že sam začetek tekme je dal slutiti nervozo v obeh ekipah, kajti predvsem zaradi same želje po zmagi sta naredili zelo veliko napak. Tako je bil rezultat do 7 točke še izenačen, nato pa so dečki iz Kamnika naredili 3 zaporedne napake in trener Sitar je moral pri rezultatu 11:7 vzeti že prvi timeout. Kljub predahu, pa ekipi iz Kamnika ni steklo v napadu in zato točko za točko večali zaostanek za vrstniki iz Ljubljane. Tako se je prvi set končal 25:12 v korist ACH Zmajčkov. Drugi set je postregel z bolj izenačeno igro,kjer sta obe ekipi igrali s svojima drugima postavama. Boljše pa so set začeli odbojkarji iz Kamnika, ki so prikazali predvsem borbeno in skoncentrirano igro tako v obrambi kot v napadu. Prvo občutnejšo prednost so igralci Calcita imeli pri rezultatu 13:9 in to prednost samo še poviševali do konca seta, ki so ga dobili z rezultatom 25:19 . Tretji set je tako odločal o prvem finalistu. V igro so spet vstopili najboljši igralci posameznih ekip in boljše so v zadnji set vstopili igralci Calcita, ki so povedli s 4:2. To pa je bilo tudi edino vodstvo, kajti kmalu so se pri igralcih Calcita začele vrstiti napake. Igralci ACH Zmajčkov pa so to lepo znali izkoristiti. Tako se je set, kljub menjavam igralcev pri Calcitu končal v korist ACH Zmajčkov z 25:15, s tem pa smo tudi dobili prvega finalista. Ekipi iz Kamnika pa je preostalo samo še boj za 3.mesto.

Drugo polfinale je bilo bolj izenačeno in bolj napeto med ekipama Krke in Brezovice. Tudi tu je odločal 3.set, ki pa so ga dobili igralci iz Krke predvsem po zaslugi večje motivacije in boljšega vzdušja v ekipi.

V tekmi za 3.mesto sta se pomerili ekipi iz Brezovica in Calcita Volleyballa iz Kamnika. To je bilo že njuno 4. medsebojno srečanje v tej sezoni in vedno so ga dobili igralci iz Brezovice. Zato je bila rahla psihološka prednost na strani Brezovčanov. Vendar pa se ekipa iz Kamnika ni kar tako predala. Oba trenerja sta na parket poslali njuni najmočnejši postavi. Pri Kamniku so tako začeli Podobnik, Hrovat, Forštnarič in Sadjak. Ekipi tako nista imeli nobenih presenečenj in boj za 3.mesto se je začelo. Nobena od obeh ekip si ni nabrala višje prednosti, zato je bila tekma zelo zanimiva in izenačena vse do rezultata 19:18 za Calcit. Takrat pa so igralci na strani Brezovice storili nekaj svojih napak in igralci iz Kamnika so se veselili dobljenega prvega seta z 25:19. V drugem setu so igro pri Kamničanih začeli v postavi Sojer, Jeras, Lakner in Kutnar. Ti so od samega začetka narekovali ritem igre in se predvsem po zaslugi razpoloženega Laknerja v napadu in Jerasa v bloku oddaljili od nasprotnikov z rezulatom 16:. Vse je že kazalo da bodo dečki iz Kamnika gladko dobili tudi 2.set, vendar pa se s tem niso strinjali Brezovčani. Predvsem napake Kamničanov so pripeljale odbojkarje iz Brezovice do vodstva z 23:21. Trener Sitar je naredil menjavo, ko je zamenjal Jerasa z Finkom, in stvari so se hitro spremenile v korist Kamničanov, kjer je najprej Kutnar z močnim napadalnim udarcem zaključil napad in nato še uspešno ustavil napad nasprotnikov, ki so do konca seta nato naredili še 2 napaki. Set se je tako končal z rezultatom 25:23 za dečke iz Calcita. Tako se je slavje Kamničanov začelo ob osvojitvi 3. mesta.

Čakali smo še finale med ekipama ACH Zmajčkov in Krke, katerega so dokaj gladko dobili igralci in Ljubljane z 2:1. Za najboljše igralca turnirja je bil izbran domačin Žiga Kumer, pri Kamničanih pa je bil najboljši igralec Matija Lakner.

Za ekipo iz Kamnika so igrali : Aljaž Hrovat, Teo Podobnik, Rok Forštnarič, Matic Sadjak, Matija Lakner, Tom Sojer, David Jeras, Jakob Kutnar, Drejc Cvetko, Peter Kadunc, Jan Fink, Jaka Strajn in Marcel Loboda. Trenrja : Jure Sitar in Nika Obolnar. Vsem igralcem iskrene čestitke.

Tekst: Sitar J.

Kljub temu, da je projekt humanitarno naravnan je doživljajska pedagogika letos njegov osnovni koncept. V sklopu tega izobraževalno-terapevtskega pristopa je za otroke med drugim pripravljen tudi tematski delovni zvezek, ki jim bo služil kot vsakodnevno učno gradivo. Da pa ne bo učenja preveč, bo ta ‘šola na valovih’ odprta le eno uro dnevno… Ves preostali čas pa bo namenjen druženju in dogodivščinam.

Dogajanje boste lahko spremljali preko vsakodnevnih informativnih prispevkov.

Naslovnica delovnega zvezka, ki ga bodo med jadranjem izpolnjevali udeleženci.

Ne zamudite ogleda v Oddaji Dobro jutro

V torek, dne 22. maja ob 7.10 zjutraj si lahko v oddaji Dobro jutro, na 1. programu RTV Slovenija, ogledate predstavitev našega izobraževalno-terapevtskega projekta Jadranje za jutri 2012. Projekt bosta predstavila predsednik društva Darko Malež in podpredsednik Matjaž Perše.

V soboto, 12. 05. 2012, so gostili prijatelje iz Ajdovščine in Prevalj. Po prisrčnem uvodnem pozdravu smo se v telovadnici razgibali, ob skupinskih vadbah pa prijetno družili. Primorcem in Korošcem so pokazali nekaj naše kulturne dediščine v muzeju na Gradu Zaprice, se sprehodili skozi staro mestno jedro in podoživeli utrip mesta.

V Kamniški Bistrici so si ogledali izvir reke in se odpravili na krajši pohod. Časa je bilo dovolj za vspostavljanje novih, prijateljskih vezi, izmenjavanje informacij in druženje. Pozno popoldne so zaključili v Gostilni Gams, kjer so jih prijazno sprejeli. Udeleženci so dobili priznanje za udeležbo in se razveselili ročno kvačkanih marjetic naše Milice Debevec.

Dogovorili so se, da se naslednje leto srečamo na Koroškem. Bilo je zelo lepo.

Tekst in foto: Metka Mestek

Dr. Marko Žerovnik je tudi osebno poznal Ivana Selana in je z njim tudi veliko strokovno sodeloval.

Ivan Selan (Savlje pri Ljubljani, 18.11.1902 – Suhadole, 29.9.1981), kmet, kartograf, samouk. Osnovno šolo je obiskoval najprej na Ježici, kasneje pa v Komendi. Po materini smrti se je preselil na njen dom v Suhadole, kjer je pozneje prevzel kmetijo. Bil je odličnjak. Posebej ga je veselilo risanje.

Ivan Selan je ustvaril veliko zakladnico izredno lepih in nazornih zemljevidov, tako za šolsko kot tematsko rabo. Po šolskih zemljevidih se ga spominja več generacij, predvsem starejših Slovencev, poznajo pa ga tudi Hrvati, Srbi, Bosanci, Črnogorci in Makedonci, saj je tudi za njih izdelal več šolskih zemljevidov. Selan je izdelal več kot tristo različnih zemljevidov, skic, maket in krokijev.

Prvi zemljevid je izdelal, ko je bil star 16 let. S prijatelji se je želel povzpeti na Grintovec, pred tem pa je narisal skico te gore in planinske poti nanjo. Ta zemljevid je prišel v roke šolskemu upravitelju v Komendi Ivanu Vugi. Selana je prosil, naj za šolske potrebe izdela stenski zemljevid kamniškega okraja. Za izpolnjeno željo je dobil nagrado šolskega odbora. Zemljevid so si ogledali tudi predstavniki oblasti v Kamniku in bili z njim zelo zadovoljni. Tako so naročila za zemljevide pričela deževati. Znan je postal po tem, ko so ga v začetku 30-tih let obsodili zaradi ponarejanja denarja. Ker je bil tako natančen risar je namreč z lahkoto ponarejal starojugoslovanske bankovce. Med 2. svetovno vojno je z zemljevidi oskrboval tudi partizane.

Med najpomembnejša Selanova dela spadajo turistični zemljevid Slovenije in sosednjih pokrajin v merilu 1:300.000, šolski zemljevid Socialistične republike Slovenije v merilu 1:500.000, turistične avtokarte Slovenije in gozdni zemljevid Slovenije v merilu 1:150.000.

Maketa mesta Kamnik, ki jo je ustvaril Ivan Selan stoji v 1. nadstropju občinske zgradbe.

Ivan Selan je izdelal več kot tristo po vsebini, velikosti, merilih in načinih izdelave različnih zemljevidov, skic in maket. Pri tem je razvil svojski slog pisave, ki mu rečemo kar Selanov slog. Njegovi zemljevidi so čitljivi, barviti in strokovno izpopolnjeni.

Udeleženci predstavitve (med njimi tudi soproga dr. Angelca Žerovnik) so z zanimanjem prisluhnili predavatelju.

Več utrinkov s predstavitve si lahko ogledate v fotogaleriji:

Predstavitev knjige bo ponovno jeseni v Knjižnici Komenda, ob 110-letnici rojstva Ivana Selana.

Urdno odprtje in blagoslovitev ceste proti Trebelnem

Rekonstruirani del ceste proti Trebelnem.

V petek, 6. aprila 2012, so se zaključila gradbena dela oziroma ureditev javne poti št. 661011 Trebelno pri Palovčah v dolžini 125 metrov. V celotni dolžini trase je bilo potrebno izvesti drenažo, ki so jo na koncu priklopili na novo zgrajeno ponikovalno polje in zamenjali ustroj v debelini 50 centimetrov. Kot protiprašno zaščito se je na nevezano nosilno plast tampona izvedela vezana zgornja nosilna plast iz obrabno in zaporne plasti asfalta v debelini 7 centimetrov. Zaradi velike površinske zaledne vode in konfiguracije terena je bilo potrebno izvesti prepust z vtočno in iztočno glavo. Vrednost investicije je znašala 20.000 evrov. V času izvajanja del je bila vzpostavljena popolna zapora ceste od stanovanjskega objekta Trebelno 1 do uvoza za stanovanjski objekt Trebelno 1/a. Dela je izvedlo podjetje Trimark d.o.o. iz Kamnika.

Danes popoldan je župan Marjan Šarec skupaj s predsednikom Krajevne skupnost Vranja Peč Avguštinom Smešnjavcem ter občinsko svetnico Nives Matjan uradno odprl del urejene javne poti Trebelno pri Palovčah.

Vse zbrane je ob odprtju dela urejene javne poti pozdravil predsednik Krajevne skupnosti Vranja Peč Avguštin Smešnjavec, nato pa besedo predal direktorju podjetja Trimark d.o.o. Damjanu Dolinšku, ki je opisal potek del.

Občinski svetnici Nives Matjan in Karla Urh ter direktor občinske uprave mag. Ivan Kenda.

Župan Marjan Šarec je krajankam in krajanom Vranje Peči čestital ob tej pomembni pridobitvi ter vsem zaželel lažjo, kvalitetnejšo in varnejšo vožnjo. Da bo to še toliko bolj držalo, pa je asfaltirani del blagoslovil župnik Štefan Stele.

Blagoslovitev.

Željo krajanov po asfaltiranju celotne javne poti je na svojevrsten, zabaven način predstavil Dani Erdani.

Zaključek del Velika Lašna

V petek, 11. maja, so se zaključila gradbena dela ureditev JP št. 661052 Velika Lašna v dolžini 260 m. Zaradi zagotavljanja primerne nosilnosti javne poti in varnosti udeležencev v prometu, so bila opravljena naslednja dela: širitev vozišča, zamenjava ustroja v debelini 50 cm, ureditev odvodnjavanja ter asfaltiranje. Vrednost investicije je znašala 44.000 evrov. V času del bila je vzpostavljena občasno popolna zapora ceste.

Vir: www.kamnik.si.

Ogled dopolnjenega osnutka je možen v prostorih Občine Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik, II. nadstropje v ponedeljek, torek in četrtek od 8. do 15. ure, v sredo od 8. do 12. ure in od 13. do 17. ure ter v petek od 8. do 13. ure.

V času trajanja javne razgrnitve bo gradivo objavljeno v digitalni obliki na spletni strani Občine Kamnik na naslednji povezavi http://www.kamnik.si/obcinski-prostorski-nacrt.

Ogled delov dopolnjenega osnutka Občinskega prostorskega načrta in povzetka Okoljskega poročila, ki se nanašajo na območje posamezne krajevne skupnosti, bo možen na sedežih posameznih krajevnih skupnosti.

Gradivo strateškega dela OPN in kart namenske rabe zemljišč izvedbenega dela OPN za območje celotne občine Kamnik bo javno razgrnjeno tudi v krajevnih skupnostih Motnik in Srednja vas.

V času javne razgrnitve bodo organizirane javne obravnave in sicer:

- v sredo, 23. maja 2012, s pričetkom ob 16. uri v Kulturnem domu Motnik,

- v sredo, 30. maja 2012, s pričetkom ob 16. uri v Domu kulture Kamnik,

- v sredo, 6. junija 2012, s pričetkom ob 16. uri v Kulturnem domu v Srednji vasi.

Način in rok za podajanje pripomb in mnenj

V času javne razgrnitve in obravnave lahko na razgrnjen dopolnjen osnutek podajo pripombe in predloge vsi zainteresirani organi, organizacije in posamezniki. Pripombe in predloge se lahko poda:

- pisno ali v ustno na javni obravnavi;

- kot zapis v elektronsko knjigo pripomb in predlogov,ki se nahaja na Oddelku za urejanje prostora v III. nadstropju Občine Kamnik, Glavni trg 24, 1240 Kamnik

- pisno na obrazcu, ki je objavljen na internetni strani http://www.kamnik.si/obcinski-prostorski-nacrt, in sicer po pošti na naslov Občina Kamnik, Glavni trg 24, Kamnik ali na elektronski naslov obcina@kamnik.si.

Rok za oddajo pripomb in predlogov k razgrnjenemu dopolnjenemu osnutku poteče zadnji dan javne razgrnitve.

Vir: www.kamnik.si.

Joke van Leeuwen.

V slovenščino prevedeni  knjigi omenjene pisateljice sta “Ko je oče postal grm” in “Čiv”.

Dr. Katja Wiebe.

Na prireditev so povabili tudi najbolj “pridne” učence vseh kamniških šol, tako da so v sicer zelo tesni šolski telovadnici gostili okoli 200 najbolj uspešnih kamniških osnovnošolcev.

Dogodek sta obiskala tudi ravnatelj sosednje OŠ Frana Albrehta, Rafko Lah in Cveta Zalokar Oražem.

Ivanka Učakar, dolgoletna knjižničarka in ljubiteljica knjig.

Dogodek je popestril tudi šolski zborček pod vodstvom Mateje Kališnik.

Zahvala ravnateljice OŠ Toma Brejca Mojce Rode Škrjanc. 

Šolska knjižničarka Marta Grkman, ki je najbolj zaslužna za obisk tako uglednih gostij v Kamniku.

Pogostitev in sproščen pogovor z gosti v šolski knjižnici.

Foto: Iztok Škof, OŠ Toma Brejca.