Kamnik (16. 8. 2012) – Sredi julija je upravna enota Kamnik Občini Kamnik izdala gradbeno dovoljenje za začetek sanacije OŠ Toma Brejca, konec junija pa so učenci in učitelji te šole že začeli s selitvijo šolskega inventarja, čez 14 dni bodo učenci novo šolsko leto že začeli na različnih lokacijah. Zato smo o delu na tem projektu, težavami s katerimi so se spopadali in o načrtovani dinamiki ter tempu nadaljnje gradnje povprašali osebo, ki vodi koordinacijo tega projekta in je nekako najbolj zaslužna, da se je projekt pripeljal do te faze, direktorja kamniške občinske uprave, mag. Ivana Kendo.

Direktor občinske uprave mag. Ivan Kenda, ki je tudi glavni koordinator projekta adaptacije in gradnje kamniških mestnih šol. (Na fotografiji s pridobljenim gradbenim dovoljenjem za sanacijo OŠ Toma Brejca).

1. Morda za začetek, že nekoliko obrabljeno vprašanje: V kakšnem stanju ste dobili projekt K9 – ŠOLE od prejšnje občinske oblasti oz. zakaj pripravljeni projekti in dovoljenja niso bili dobri?

Kot sem povedal že na lanski decembrski seji občinskega sveta, je bila največja težava v tem, da bi bil v letu 2010 sprejeti UN K9 praktično neizvedljiv. Predvideval je novogradnjo OŠ FA, nato selitev učencev OŠ TB v staro OŠ FA, nato rekonstrukcija OŠ TB, nazadnje pa še rušitev stare OŠ FA.

Iz kronologije postopkov, začetih v zadnji tretjini leta 2010, lahko ugotovimo, da so potekali samo za OŠ FA, zato še do danes nisem dobil odgovora, ki sem ga že večkrat javno zastavil, kakšni so bili načrti za OŠ TB, oz. kam bi tisti, ki nam danes očitajo selitve učencev, le te preselili? Zgoraj omenjeni neizvedljivi UN K9 namreč te selitve ni dopuščal. To so dokazali tudi postopki za pridobitev gradbenega dovoljenja za OŠ FA, ki je bilo pridobljeno decembra 2011, vendar, žal, samo za objekt ne pa tudi za okolico. To po domače pomeni, da uporabnega dovoljenja za OŠ FA ne bi bilo moč pridobiti toliko časa, dokler bi stara šola še stala. Uporabno dovoljenje pa edino omogoča rabo prostora….

OŠ Toma Brejca – temelje šole so postavili tik pred začetkom 2. svetovne vojne, dokončana pa je bila v času nemške okupacije.

Dejanski začetek izvedbe projekta je bila sanacija obrežnega zidu, kar je bila tudi ena izmed glavnih zahtev za pridobitev gradbenega dovoljenja za OŠ FA, potrebnih pa je bilo še 64 sprememb, da smo ga dobili.  Zahvalil bi se ge. Vesni Sušec Šuker (MOP ARSO) za zelo dobro sodelovanje.
Letošnji sprejem popravljenega in dopolnjenega UN K9 šole pa je omogočil hitro pridobitev gradbenega dovoljenja, saj je bilo dejansko pridobljeno v slabih dveh mesecih. Poudariti je potrebno sodelovanje občinskih služb in služb Upravne enote Kamnik.

Mag. Ivan Kenda z maketo območja K9 – Šole januarja letos, ob javni obravnavi sprememb in dopolnitev Ureditvenega načrta K9 Šole, na kateri so predstavniki občinske uprave in pripravljavca UN družbe Genius Loci d.o.o. predstavili nekoliko popravljen UN za območje gradnje in dozidave novih kamniških mestnih OŠ.

2. Od spomladi 2011 naprej ste predstavljali različne variante reševanja problematike gradnje šol, nazadnje je obveljala ta, da se gre najprej v sanacijo in dozidavo OŠ Toma Brejca in nato še novogradnja Frana Albrehta. Nekateri, zlasti v opoziciji so prepričani, da gre v bistvu za samo nekoliko modificirano »Smolnikarjevo varianto«. Kakšno je vaše mnenje?

Po pregledu obstoječe dokumentacije (DIIP, PIZ) v začetku leta 2011, je bilo ugotovljeno, da je bila obdelana samo ena varianta, ki pa ni upoštevala najbolj zadnjih demografskih podatkov. Zato je bila na predlog predstavnikov občinskega sveta in tudi zunanjih sodelavcev občine in stroke, obdelana še ena različica, to je adaptacija obstoječih šol s prizidki.

Kljub velikemu številu očitkov nekdanjega vodstva in opozicije, je bila ta različica zelo uporabna, kot ti. sekundarna varianta, predvsem zato, ker smo lahko sodelovali pri pridobivanju državnih sredstev. Kot verjetno veste, je potrebno za to imeti vsaj dve primerjavi/varianti. Kot naročeno, je bil nekaj dni po izredni seji objavljen razpis za sanacijo šol, kjer smo pridobili dobre tri milijone evrov, to pa je pomenilo tudi obvezo do države, da najprej začnemo z OŠ TB, zaradi česar je bilo nujno spremeniti tudi ureditveni načrt.

Potrebna dokumentacija, ki jo je morala pripraviti občinska uprava za izdajo gradbenega dovoljenja za OŠ Toma Brejca.

Kljub nenehnim očitkom in medijskim pritiskom, je občinska uprava upoštevala sklep izredne seje marca 2011, ki nam je naložil preveritev in dopolnitev prvotnega projekta. Naročena je bila tudi nova demografska študija, ki je pokazala, da sta obe šoli po izvedbi premajhni. Naročili smo oceno dopolnjenih projektov in jo predstavili na seji občinskega sveta v juniju 2011.

Občinski svet je dopolnjeno prvo varianto potrdil, to pa je pomenilo, da se že obstoječa projekta preprojektirata, potrjena pa je bila tudi sprememba ureditvenega načrta. Zato menim, da je bilo v enem letu opravljeno izredno delo, glede na to, da se je pred tem o projektu predvsem govorilo kar lepo število let. Ob tej priložnosti bi se zahvalil tudi vsem, ki so pri projektu sodelovali.

Prva stran gradbenega dovoljenja za OŠ Toma Brejca, ki ga je UR Kamnik izdala 18. julija letos.

3. Večkrat se izpostavlja vprašanje zbiranja in porabljanja sredstev iz posebnega šolskega sklada za investicijo v OŠ Toma Brejca in OŠ Frana Albrehta, ki ga je ustanovil še nekdanji župan leta 2008. Koliko sredstev je bilo v skladu ob nastopu mandata župana Šarca in koliko sredstev je v skladu danes? Koliko je bilo že sedaj porabljenih sredstev in za kaj ter kakšno je trenutno stanje sredstev v tem skladu?

Ob nastopu novega župana Marjana Šarca je bilo v skladu 4.3 milijona evrov, danes je teh sredstev dobrih 5,5 milijonov, če prištejemo še 3,1 za OŠ TB in v juliju pridobljenih skoraj 1,2 milijona za OŠ FA, je ob vseh najboljših obetih v skladu skoraj 10 milijonov, matematično kar trikrat več, ne smemo pa pozabiti, da je bilo potrebno v letu 2011 plačati še večino obveznosti iz leta 2010, v letih 2011 in 2012 pa za preprojektiranje, vse manjkajoče potrebne študije, potrebne za pridobivanje soglasij, oz. gradbenih dovoljenj. Teh sredstev je bilo za 0,7 milijona evrov.

Vhod v OŠ Toma Brejca z znamenitimi “arijskimi” pionirji in pionirkami.

4. Kako je z državnimi sredstvi za sofinanciranje gradnje OŠ Toma Brejca, ki ste jih lansko leto pridobili s strani Ministrstva za šolstvo, so še aktualna ali se je kaj spremenilo?

Kot sem navedel že v prejšnjem odgovoru, je Občini Kamnik uspelo obdržati sklep o zagotavljanju sredstev za OŠ TB, le dinamika plačil je bila premaknjena v naprej, kar navsezadnje glede na terminski plan gradnje povsem ustreza. V juliju pa smo bili v hudi konkurenci uspešni tudi pri pridobivanju sredstev za OŠ TB. Glede na smernice (PURES), je bilo potrebno zaradi pridobivanja soglasij projekt temeljito obdelati predvsem iz naslova nizkoenergijske gradnje, oz. poznejše rabe energentov. Svetniki bodo verjetno morali razmisliti o dodatnem zagotavljanju sredstev tudi za gradnjo OŠ FA, saj bi bilo škoda izgubiti vsak pridobljen evro.

OŠ Toma Brejca.

5. Kako je z izborom izvajalca za adaptacije Toma Brejca? Izbrali ste poseben dvofazni natečajni postopek, v katerem ste v prvi fazi zbirali prijave za dokazila referenc podjetij. Koliko je bilo prijav na razpis v prvi fazi, ali je bila druga faza izbora že opravljena in kdaj bo znan končni izbor izvajalca?

Osebno menim, da postopek ne predstavlja nobene posebnosti, saj je določen v Zakonu o javnih naročilih, je pa verjetno edini, ki v teh težkih razmerah na trgu omogoča, da bo izbran izvajalec, ki bo sposoben objekt izvesti. Faznost pomeni samo to, da so v prvi fazi izpeljani vsi postopki ugotavljanja in zagotavljanja garancij, plačilne sposobnosti, potrdil o nekaznovanosti, sodelovanja s podizvajalci, ipd., v drugi fazi pa gre za gradbeni del in pogodbo. Mogoče smo premalo poudarjali, da tak razpis pomeni še kar nekaj vzporednih razpisov, kot so izbira strokovnega nazora, koordinacije, izdelava varnostnega načrta, morebitnega supernadzora, izdelava IP. Druga faza izbora že poteka.

Učenci OŠ Toma Brejca so junija ob koncu šolskega leta že pakirali opremo in učila za selitev.

6. V času adaptacije OŠ Toma Brejca bodo učenci iz te šole nastanjeni pri pouku na različnih lokacijah. Najbolj se v tedenskih občinskih poročilih izpostavlja dogovarjanje za najem prostorov nekdanjega vrtca v kamniškem župnišču. Kakšni so rezultati dogovorov med občino in župnijskim uradom glede uporabe te lokacije in ali je ta lokacija tudi dokončno sprejeta?  So morda znani stroški selitve (za vse lokacije) učencev?

Lahko verjamete, da smo se zelo trudili, da bi bili učenci nastanjeni na eni lokaciji, a imajo ministrstva včasih preveč dela sama s seboj (reorganizacije, racionalizacije, ipd.), zato ustreznega dovoljenja nismo uspeli dobiti, čeprav je do zadnjega kazalo, da ga bomo. Mogoče bi bilo potrebno zaradi vedno večjega števila podobnih razmer na državnem nivoju razmisliti o omilitvenih podzakonskih aktih za take začasne ukrepe!!??

Zato smo veseli, da smo imeli (zopet!) še drugo varianto, ki predvideva selitev učencev na več različnih lokacij. Znova bom ponovil, da kljub večkratnemu vprašanju, kam bi dali učence tisti, ki nam to očitajo, še nisem dobil odgovora…

Ena izmed lokacij je tudi župnišče na Šutni, kamor se seli predmetna stopnja, oz. jim bo s tem omogočen normalen pouk. O stroških, oz. vloženih sredstvih vam bom povedal takoj po zaključenih delih, je pa potrebno povedati, da na vseh ostalih lokacijah, oz. šolah, izvedeni ukrepi predstavljajo morda že dolgo pričakovane investicije (npr. zamenjava oken, beljenje prostorov), po domače, ostanejo v rabi tudi po začasnih ukrepih.

Območje obeh kamniških mestnih šol in športne dvorane Kamnik, ki bo povečana ob rekonstrukciji OŠ Frana Albrehta.

7. Dolgo časa je bila s strani Občine predlagana rešitev za selitev lokacija Svilanita, vendar je to ministrstvo zavrnilo. Po Kamniku krožijo številne špekulacije, zakaj je bila lokacija zavrnjena. Nam lahko poveste uradno stališče ministrstva, zakaj je zavrnilo Svilanit kot lokacijo za preselitev učencev?

Na to vprašanje sem deloma odgovoril že v prejšnjem vprašanju, lahko pa ponovim, da so bili s strani ministrstva glede prostorov in lokacije podana pozitivna poročila, zataknilo pa se je pri namenski rabi objekta. Upravna stavba Svilanita stoji na industrijskem območju in bi bilo potrebno spreminjati obstoječe lokacijske akte, bolj dolgotrajen pa bi bil postopek pridobitve uporabnega dovoljenja, kar pomeni dolgotrajne postopke… Morda lahko samo malo osvežimo spomin, kaj smo vse poslušali v devetmesečnem obdobju spreminjanja UN K9 šole??

8. Kdaj menite, da se bo investicija začela in do kdaj bo trajala?

Pravi odgovor bom lahko verjetno podal, ko bodo končani vsi postopki za izbiro izvajalca. Z deli pa začnemo takoj po tem.

OŠ Frana Albrehta pride na vrsto po obnovi OŠ Toma Brejca.

Kako pa je oz. bo z OŠ Frana Albrehta? Ali ste že kaj storili v smeri pridobivanja gradbenega dovoljenja tudi za to šolo? Ste se prijavili na kakšen državni razpis? Je projekt novogradnje OŠ Frana Albrehta in rušitve stare Frana Albrehta še aktualen? Kdaj menite, da bi se ta investicija lahko začela?

Tudi za OŠ FA sem že deloma odgovoril pri pridobivanju sredstev, saj je bilo julija pridobljenih skoraj 1,2 milijonov evrov. Tudi za preprojektiran projekt smo pridobili že skoraj vsa soglasja in verjetno še v tem mescu začnemo s pridobivanjem gradbenega dovoljenja. V decembru 2011 je bilo po nenehnem spreminjanj ureditvenega načrta pridobljeno delno gradbeno dovoljenje za ”stari” projekt.
Nova šola in rušenje stare je bila potrjena s strani občinskega sveta na seji junija 2011. Osebno menim, da bi se investicija morala začeti po dokončanju OŠ TB.

10. Kdaj se bo izvedla investicija v zunanje površine in prometno ureditev? Imate mogoče že ocenjene stroške za to investicijo?

Zunanja investicija v smislu zunanje ureditve, je sestavni del projektov in je tudi obvezna zaradi pridobitve uporabnega dovoljenja. Razpisana bo deloma pri OŠ TB, glavnina pa pri OŠ FA. Razpis za ureditev Šolske ulice je pripravljen. Hkrati s sanacijo bo izvedene tudi obnova vodovoda in nekateri manjši posegi na ostalih komunalnih vodih. Razmerje projektantske ocene sedanjega dodatnega pasu s predhodno rešitvijo s krožiščem je približno 1:5.

Delite povezavo

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
•