Kamnik (28. 6. 2012) – Območna organizacija SD Kamnik – Komenda je danes popoldne v dvorani nad Kavarno Veronika gostila podpredsednika SD, nekdanjega ministra za kmetijstvo in prehrano ter sedanjega predsednika odbora DZ za kmetijstvo, mag. Dejana Židana. Glavna tema pogovora je bila kmetijstvo ter kako zagotoviti Sloveniji dovolj doma pridelane hrane.

Mag. Dejan Židan je bil tokrat že drugič gost pogovora o kmetijstvu v naši občini. Prvič je sodeloval na okrogli mizi SD že jeseni 2010 v mekinjskem društvenem domu. Sicer pa je pred več kot 20 leti v Kamniku obiskoval srednjo veterinarsko šolo, tako da Kamnik kar dobro pozna.

Mag. Dejan Židan je eden tistih redkih slovenskih politikov, ki stvari ne olepšuje, ampak pove dejstva takšna kot so, četudi utegnejo biti za marsikoga »boleča«. Tako smo lahko na današnji okrogli mizi oz. pogovoru o položaju slovenskega kmetijstva in zlasti proizvodnji hrane slišali veliko koristnih, čeprav hkrati tudi  zaskrbljujočih  informacij.

Udeleženci pogovora. Pogovor je pripravila svetniška skupina SD v kamniškem občinskem svetu.

Srečanja z Židanom se je udeležil tudi kamniški župan Marjan Šarec, ki je povedal, da so v teku sprejemanja novega OPN za Občino Kamnik pritiski po zazidavi rodovitnih kmetijskih zemljišč zelo veliki in da je tudi izdelana poplavna študija pokazala, da mnoga območja, ki so se zdela do sedaj primerna za pozidavo (bodisi industrijsko bodisi stanovanjsko) zaradi tega ne bodo mogla biti pozidana. Tudi mag. Židan je bil navzočnosti župana vesel, saj so prav župani tisti, ki lahko najbolj pripomorejo k ohranjanju rodovitnih kmetijskih površin.

Pogovor z gostom je vodil Rafko Goltnik, novi predsednik OO SD Kamnik – Komenda.

Nekaj poudarkov iz pogovora z mag. Dejanom Židanom 

Mag. Židan je izpostavil nujno potrebo po tem, da se v Sloveniji ne zaustavi komaj začeti proces povečevanja zagotavljanja lastne samozadostne oskrbe s hrano. Zaradi vse večjega števila prebivalcev v svetu in zlasti klimatskih sprememb, ki današnje žitnice spreminjajo v »puščave«, je nujno, da Slovenija zagotovi večji odstotek lastne proizvodnje hrane. Ta se je v zadnjih 20 letih zelo zmanjšal in je z okoli 70% padel na 55%. Posebej zaskrbljujoče je, da je samooskrba z žitom komaj 45%, z zelenjavo in vrtninami pa komaj 37%. Zadovoljiva je zgolj pri perutnini in mleku. Z razliko pa npr. z nami po naravnih danostih primerljiva Švica (na prebivalca pride v Švici 700 ha obdelovalne površine v Sloveniji pa 850 ha) že vse od druge svetovne vojne naprej skrbi za to (takrat je čutila lakoto)  za 80 – 90% samooskrbo z lastnim žitom. Trend povečevanja lastne proizvodnje hrane je navzoč v zadnjem času zlasti v Nemčiji in preko nje se povečuje pomen samopreskrbe tudi preko evropske zakonodaje. Tudi Avstrija je okoli 90% samooskrbna. Židan je zlasti izpostavil bojazen, ker je Slovenija preveč vezana na uvoz pšenice z Madžarske, za Madžarsko pa klimatske spremembe predvidevajo, da se bo proizvodnja žit zaradi povečanja temperatur in zmanjšanja količine padavin (to velja tudi za Prekmurje) drastično znižala.

Židan je poudaril tudi pomen zmanjševanja poraslosti z gozdovi na rodovitnih površinah. Kot primer je navedel podatek, da je bilo leta 1875 območje današnje Slovenije poraslo le s 36% gozdov, danes pa je okoli 63%, kar pomeni, da so se mnoge nekoč rodovitne obdelovalne površine zarasle.

Omenil je tudi, da poteka v tem obdobju tudi sprememba načina financiranja kmetijstva in izplačevanja evropskih subvencij. Kritičen pa je bil do nedavne vložitve spremembe zakona o kmetijskih zemljiščih, ki jo predlagajo stranke vladne koalicije. Židan nasprotuje znižanju odškodnin, ki jih je potrebno plačati državi pred pridobitvijo gradbenega dovoljenja za gradnjo objekta na zemljiščih, ki so bila pred leti kmetijska, danes pa so zazidljiva. Židan se zavzema tudi za ekološko usmerjeno kmetijstvo, čeprav to v prvi fazi nekoliko zmanjša pridelek hrane in s tem ogrozi »samooskrbni« model, vendar se to srednjeročno in dolgoročno zelo izplača.  Prav tako je poudaril potrebo po nadaljevanju projektov za promocijo kupovanja domačih proizvodov, čeprav časi za financiranje teh projektov zaradi znanih vladnih varčevalnih ukrepov temu niso najbolj naklonjeni.

Nekaj utrinkov:

Pozdrav med Židanom in županom

Uvodne besede

Vodja svetniške skupine SD Kamnik mag. Zvonimir Kolenik

Pozdrav kamniškega župana

Rafko Goltnik

Skratka, zanimiv in koristen pogovor z Dejanom Židanom je morda nekoliko »pokvarilo« le dejstvo, da je bilo tam navzočih zelo malo kmetov. Zato bi veljalo razmisliti, da bi za kmetijstvo tako kompetentnega sogovornika v Kamnik povabile tudi kake bolj  kmetijsko usmerjene organizacije in združenja, kajti nasveti in primerjalna razgledanost mag. Židana na področju pridelave hrane in kmetijstva presega zgolj slovenski ali strankarski okvir.

Delite povezavo

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
•