Zavod Mladinski center Kotlovnica Kamnik se že vrsto let trudi spodbujati aktivnost mladih in jim nudi prostor za ustvarjanje. Pogosto se srečujemo s polemikami zakaj sploh potrebujemo mladinske centre in čemu pravzaprav služijo. Zato smo pripravili kratko predstavitev današnje populacije mladih ter potrebe po mladinskih centrih v Sloveniji.

Mladi

Kako dobro poznamo oz. imamo čas razmišljati o razvoju in prihodnosti mladih? Se jim lahko ob današnjih službah dovolj posvetimo? V preteklosti je bilo odraščanje predvidljivo in “standardizirano”, v današnjem času pa je doba odraščanja samostojen projekt, ki si ga vsak predstavlja po svoje. To se odraža tudi v vrednotah mladih, kjer so zelo visoko cenjena tekmovalnost in individualizem. število mladih v Sloveniji zelo hitro upada in slovensko prebivalstvo se posledično stara.

Današnji položaj mladih

Današnji položaj mladih zelo dobro opisuje raziskava “Mladi-na 2010″, ki je na podlagi intervjujev mladih skenirala področje  mladine. Raziskava ugotavlja, da se povprečna mlada oseba veliko izobražuje, imamo najvišji delež študirajoče mladina med 20. in 24. letom znotraj Evropske unije, po drugi strani pa vlada med mladimi veliko nezadovoljstvo zaradi slabe povezave izobraževanja in potreb trga dela.

Brezposelnost se je med mladimi povečala, zaskrbljujoče pa je dejstvo, da smo v Evropski uniji prvi po odstotku mladih, zaposlenih za določen Čas. Med zaposlenimi mladimi je vsaka druga mlada oseba v Sloveniji zaposlena za določen čas.Mladi se zelo dobro počutijo v svojih izvornih družinah, po nekaterih raziskavah znotraj Evropske unije imajo slovenski mladostniki celo najboljše odnose s  starši. Na eni strani imamo torej dobro podporo doma in izobraževalni sistem, ki je socialno naravnan, in na drugi strani negotov trg dela. To sili mlade, da ne želijo prevzeti odgovornosti in tveganja samostojnega gospodinjstva, zato se mlada oseba v Sloveniji znotraj Evropske unije najkasneje odseli od staršev.

Da ne bomo iskali samo negativne vzorce pri mladih, je potrebno izpostaviti, da so mladi pri nas visoko angažirani na področju družine, ekologije, interesnih dejavnosti ter prostovoljnih aktivnosti. V primerjavi z letom 2000 se je občutno povečala vključenost mladih v športno in kulturno dejavnost. Kar 82 % mladih dnevno uporablja svetovni splet, kar nas uvršča občutno nad povprečjem EU. Glede razvoja in prihodnosti je razmišljanje mladih naravnano optimistično, Čeprav se zavedajo problemov, kot je pomanjkanje denarja, stanovanj in možnosti zaposlovanja, in jih vsakodnevno občutijo.

Delo z mladimi

Z mladimi dela veliko različnih ustanov na nacionalnem in lokalnem nivoju. »e se osredotočimo na lokalni nivo, so to osnovne šole, srednje šole, Zavod RS za zaposlovanje, glasbene šole, knjižnice, turistični centri, mladinski centri ipd. Če izvzamemo izobraževalne ustanove, ki mladim zagotavljajo formalno izobraževanje, se institucije ukvarjajo z mladimi posredno. Izjema so mladinski centri, ki so namenjeni izključno mladim in mlade vključujejo v vodenje in organiziranje.

Mladinski centri splošno

Zakaj je ustanovljen mladinski center?

Mladinski centri so podpora, prostor in priložnost za mlade, da lahko uresničijo zamisli in tako prispevajo k razvoju skupnosti. V Sloveniji število mladinskih centrov zadnja leta močno narašča in je številka že presegla 70 centrov, nekaj centrov pa še Čaka na uradno otvoritev. Mladinski centri so ustanovljeni v večjih in manjših občinah, povprečen kraj, kjer delujejo mladinski centri pa ima okrog 3.000 prebivalcev.

Kaj je mladinski center?

Mladinski centri so organizirani kot društvo, javen ali zasebni zavod, sredstva pridobivajo s strani lokalne skupnosti, nacionalnih razpisov, mednarodnih programov in iz sredstev na trgu.

S čim se ukvarja mladinski center?

Programi mladinskih centrov so zelo raznovrstni, zbrani okoli  neformalnega izobraževanja, klubske dejavnosti, prostovoljnih aktivnosti, informiranja in svetovanja mladim, mednarodne aktivnosti, podpora in svetovanje mladinskim organizacijam.

Prednosti mladinskih centrov so predvsem redno izvajanje programa, kvaliteta dela, dostop do mladih, neformalna poznanstva in raznovrsten program. Slabosti so predvsem omejena sredstva za razvoj, kadrovska podhranjenost, neustrezni prostori ali slaba lokacija.

Analiza »Mladinski centri v Sloveniji« je pokazala, da so občine v mladinskih centrih prepoznale odgovor lokalne skupnosti na potrebe mladih in da se zavedajo podpiranja delovanje mladinskih centrov.

Kamniški mladinski center

V Kamniku od leta 2007 deluje Mladinski center Kotlovnica. Zavod sta ustanovila Občina Kamnik in Mladinski svet Kamnik na pobudo mladih, ki so si želeli prostor za kulturno ustvarjanje. V naših prostorih lahko mladi 52 ur tedensko preživljajo prosti Čas in se tudi kulturno udejstvujejo.

Zavod Mladinski center Kotlovnica Kamnik na letni ravni organizira 40 različnih glasbenih dogodkov, 10 predavanj oz. okroglih miz na temo ustvarjanja mladih, vsako leto izvedemo mednarodno izmenjavo s petih držav, pri programu nam pomagajo tuji prostovoljci v okviru Evropske prostovoljne službe, 90 delavnic neformalnega izobraževanja (video, novinarstvo, moderen ples, avdio produkcije, delavnice uličnega gledališča, odrskega giba, improvizacije, delavnice za mentorje mladih, breakdance delavnice, likovne delavnice), 2 mladinsko – kulturna festivala (Pozdrav iz kotla – mladinski festival, kjer se na tržnici predstavijo mladinske organizacije, veliko število delavnic, okrogle mize, glasbeni dogodek, KRŠ! Festival – namenjen uveljavljanju mladih glasbenih skupin).

Zavod se povezuje z večjimi mrežami v Sloveniji kot tudi z društvi in organizacijami, sodeluje pa tudi pri nekaterih projektih, kot so Kamfest, Mestovanje ipd. kot soustvarjalec in izvajalec kulturnega programa oz. kot tehnična podpora dogodkom. Za mednarodne aktivnosti se povezuje s številnimi tujimi organizacijami (pravkar izvajamo projekte v sodelovanju z organizacijami iz Turčije, Italije, Bolgarije in Estonije). Vsi zaposleni usmerjajo največ energije v podporo programom mladinskega centra in razvoj novih. Program je najbolj pomemben element ustvarjanja mladinskega centra.

BOŠTJAN KOŠIR

Delite povezavo

• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
• 
•